Kakšna je pravzaprav naša prometna kultura? Smo Slovenci preveč agresivni in egoistični vozniki? In kaj način vožnje pove o nas samih?

Na to in še več je za n1info.si novinarki Manci Turk odgovarjal predsednik Zavoda Varna pot, Robert Štaba.

Z vami delimo nekaj izpostavljenih misli iz članka, celoten članek Smo Slovenci preveč agresivni in egoistični vozniki? pa je dostopen na povezavi tukaj.

Raje smo pokroviteljski in napake vidimo le pri drugih

Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot, poudarja, da si prometno kulturo brez dvoma vsakdo lahko interpretira po svoje:

“Žal ne toliko v pozitivnem in pohvalnem smislu, raje smo pokroviteljski in napake vidimo in gledamo le pri drugih. Kako zanimivo je poslušati podajanje ocen pešca o kolesarjih, kolesarja o voznikih avtomobilov, avtomobilista o pešcih in kolesarjih, poklicnih voznikov tovornjakov in avtobusov o obnašanju in ravnanju drugih udeležencev v prometu, da o novih oblikah mikromobilnosti, kot so vozniki e-skirojev, električnih koles, monokoles, e-rolk, niti ne izgubljamo besed.”

Robert Štaba

Še vedno menimo, da se nesreče dogajajo tam, drugje in tistim drugim

“Poleg tega je očitno, da ima naš svojstveni, individualni način razmišljanja in obnašanja posledice pri interpretaciji prometnih pravil, upoštevanju prometnih znakov, rdeče luči na semaforju, razumevanju fizikalnih zakonitosti pri hitrosti, uporabi varnostnih pasov, varnostne čelade. Očiten primer je neuporaba varnostne čelade pri e-skirojih. Je prevozno sredstvo z majhnimi kolesi, posebno tehniko manevriranja in toliko voznikov vozi brez ustrezne varnostne čelade. In? Samo v letu 2021 smo imeli 565 poškodovanih, od tega 316 s poškodbami glave. Pa se je kaj zaradi tega spremenilo pri tovrstnih voznikih? Bore malo, še vedno menimo, da se nesreče dogajajo tam, drugje in tistim drugim.”

Robert Štaba

Primer dobre prakse, ki se ga izplača uvoziti

Včasih so vozniki, ki so vozili po predpisih, veljali za čudake. Zdaj ko zakone upošteva vedno več ljudi, pa so agresivni čudaki postali tisti, ki se na pravila požvižgajo, pravi Štaba.

“Tu pa nastopi zelo pomemben element nadzora in upravljanja prometa. Če obstaja v družbi velika verjetnost, da te bodo ustrezni organi zaznali in sankcionirali v agresivnem obnašanju, obstaja verjetnost, da tega ne bomo pogosto počeli. Če ni tako, žal na dolgi rok odklonska ravnanja rastejo in z njimi tudi posledice, kot so umrli in poškodovani.”

Robert Štaba

Vse se začne z vzgojo doma

Štaba nadaljuje, da so upravljanje in nadzor prometa, jasna pravila, zakonodaja, hitro in učinkovito zaznavanje prekrškov ter sankcioniranje prekrškarjev nedvomno temeljni korektor varnosti cest vsake države.

“Temu sledi vprašanje, zakaj potem take razlike?” Meni, da se vse začne pri vzoru in vzgoji doma ter nadaljuje na vseh segmentih našega življenja. “Ko dozoriš, pa se mi zdi, da odgovor tiči v nas samih.”

Robert Štaba

TOLERANTNI DO ALKOHOLA

Tu so še vozniki pod vplivom alkohola, do katerih “smo kot družba tako tolerantno prijazni”, našteva Štaba. Kljub temu da jih policija letno izsledi več kot 13.000 — torej nadzor in kaznovanje delujeta — jih to še vedno ne odvrne od nevarnega početja. Povzročijo več kot 25 odstotkov najhujših prometnih nesreč in uničijo številna življenja, pravi Štaba.

ODGOVORNOST DRUG DO DRUGEGA

“Nedvomno pogrešam zavedanje odgovornosti drug do drugega. Tisto, česar ne želim, da bi drugi storili meni, ne bom storil drugemu, bi bilo učinkovito načelo med udeleženci, kajne,”

z nasvetom vsem udeležencem v prometu zaključi Štaba.