ALKOHOL – TAT, KI UKRADE MOŽGANE

Alkohol:

Nekateri učinki alkohola, ki jih pivci navajajo kot ugodne in ki izginejo, ko alkohola ni več v telesu:

• sproščenost,
• izboljšano razpoloženje,
• družabnost,
• popuščanje zavor.

Akutna zastrupitev z alkoholom:

• Motnje zavesti, koma in odpoved vitalnih možganskih centrov, kar privede do smrti.

Kronično pitje alkohola:

• Lahko poškoduje skoraj vsak organ in sistem v telesu (možgane, srce, ožilje, jetra, …).
• Je rakotvoren (rak ustne votline, žrela, grla, požiralnika, jeter, debelega črevesa, danke in dojk)
• Je teratogen (škodljivo vpliva na rast in razvoj ploda ter povzroča nepopravljive poškodbe).
• Povzroča zasvojenost.
• Škodljivo pitje alkohola je povezano z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami.
• V svetu je 3. najpomembnejši dejavnik tveganja za bolezni in oviranosti, povzroča 3,3 milijone smrti letno in je dejavnik tveganja št. 1 za prezgodnje smrti moških, starih od 15 do 59 let.

Posebej ogrožene skupine zaradi pitja alkohola:

• Otroci in mladostniki (razvoj možganov še ni dokončan) – NIČ ALKOHOLA!
• Ženske, ki so noseče, dojijo ali načrtujejo nosečnost – NIČ ALKOHOLA!
• Starejše osebe.
• Bolniki in ljudje, ki jemljejo zdravila,
• Zdravljeni alkoholiki.

Razširjenost pitja alkohola v Sloveniji:

• Smo dežela ‘’mokre kulture’’.
• Poraba alkohola v Sloveniji je med najvišjimi v Evropi in dosega okoli 11 litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca nad 15 let starosti v enem letu in 5 do 7 litrov neregistrirane porabe (1).
• To je v povprečju 160 do 180 litrov vina na prebivalca v enem letu (1).
• Skoraj polovica moških in skoraj tretjina žensk pije alkohol preko meje manj tveganega pitja.
• Pijejo že otroci. Do svojega 10. leta starosti je več kot polovica otrok že pila alkohol.
• Skoraj ena petina 10-letnih otrok pije alkohol nekajkrat na mesec.
• Skoraj polovica devetošolcev je že bila pijana.
• 15% dijakov prvih letnikov srednjih šol je pijanih najmanj enkrat na mesec.
• Skoraj 50% učencev/dijakov se je enkrat ali večkrat vozila z vinjenim voznikom.

Vir: 1. podatki NIJZ

Alkohol vpliva na:

• centralni živčni sistem
• vidne sposobnosti (ostrina, globina vida, vidno polje, sposobnost usmeritve pogleda, dvojni vid, prilagoditev na svetlobo in temo…)
• slušne sposobnosti
• ravnotežni aparat, mišično koordinacijo
• duševnost (psihopatološki sindromi)
• reakcijski čas
• sposobnost za vožnjo vozila in tako na zmožnosti za varno vožnjo

Posledice škodljivega pitja alkohola se kažejo na več ravneh:

• Posameznik (npr. slabše počutje, poslabšanje zdravja, pojav bolezni, težave v odnosih in na delovnem mestu, prometne in druge nezgode, poslabšanje finančnega stanja).
• Njegova družina (npr. slabši odnosi ali nasilje, duševne težave pri bližnjih in otrocih).
• Njegova ožja in širša okolica (npr. težave na delovnem mestu, večja konfliktnost, kriminal, kaljenje nočnega reda in miru).
• Družba (npr. slabše zdravje prebivalstva, izguba prihodka zaradi zmanjšane delovne učinkovitosti, stroški obravnave in zdravljenja).

Vir: podatki NIJZ

Kako zaužitje alkohola vpliva na človeka med vožnjo?

• Alkohol zavira delovanje vseh človeških funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu.
• Povzroča 11-krat večje tveganje za prometno nesrečo in 4-krat večje tveganje za smrtno poškodbo v primerjavi z ne-alkoholiziranimi vozniki v enako težkih prometnih nesrečah.
• Alkohol najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja, spreminja razpoloženje, poveča samozavest in nekritično borbenost.
• Človek se počuti močnejšega – posledica je vožnja preko svojih zmožnosti in zmožnosti vozila.
• Pogosto to pomeni izzivanje nevarnosti: prepočasna ali prehitra vožnja, težje obvladovanje ali spreminjanje smeri vožnje, vklapljanje smerokazov, ustavljanje pri zeleni luči, vožnja v rdečo luč.
• Alkohol zmanjšuje pazljivost in moč presojanja, predvsem hitre ocene situacije in reagiranja, lahko pride do izpada objekta iz vidnega polja ali pa do dvojne slike objekta.

Vir: Marjan Bilban: Ocenjevanje vozniške zmožnosti in alkohol, 2014

Količino popitega alkohola lahko preprosto merimo v enotah ali mericah. Ena enota vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola, kar je 1 dcl običajnega vina ali 2,5 dcl piva ali eno šilce 0,3 dcl žgane pijače ali 2 do 2,5 dcl sadjevca (tolkovca, mošta).


Vir: Bilban, M.(2014). Ocenjevanje sposobnosti za vožnjo avtomobila. V Bilban M. in Zupan, A. (ur.)

Posledice škodljivega pitja alkohola se kažejo na več ravneh:

• Posameznik (npr. slabše počutje, poslabšanje zdravja, pojav bolezni, težave v odnosih in na delovnem mestu, prometne in druge nezgode, poslabšanje finančnega stanja).
• Njegova družina (npr. slabši odnosi ali nasilje, duševne težave pri bližnjih in otrocih).
• Njegova ožja in širša okolica (npr. težave na delovnem mestu, večja konfliktnost, kriminal, kaljenje nočnega reda in miru).
• Družba (npr. slabše zdravje prebivalstva, izguba prihodka zaradi zmanjšane delovne učinkovitosti, stroški obravnave in zdravljenja).

Vir: podatki NIJZ