STROKOVNA MNENJA

Alkoholizem v delovnem okolju

POVZETEK:
Alkoholizem je v delovnem okolju velik problem, ker negativno vpliva na zdravje zaposlenih in njihovo produktivnost. Če modificiramo vedenje delavcev, kot to naredi alkohol (prizadetost presoje, zmanjšana pazljivost, oslabljeni refleksi…), ugotovimo, da le ta vpliva na nepopolno in nepravilno izvajanje delovnih nalog, napake, nezgode in poškodbe, kar privede do zdravstvenih okvar in delovne nezmožnosti. Odvisniki od alkohola ne morejo delati na pomembnejših in odgovornih nalogah in niso sposobni dolgotrajneje zadržati dela, zato je za njih značilno pogosto menjavanje dela, izguba dela ter izostanek z dela. Ocenjevanje delazmožnosti alkoholikov sega v področja ocenjevanje delazmožnosti ob medicinskih zapletih alkoholizma, socialnih zapletih alkoholizma, pri sproženem postopku za invalidsko upokojitev ali za opravljanje določenih del. Negativne posledice škodljivega pitja alkohola na zdravje delavca so raznovrstne od somatskih, psihičnih in socialnih posledic in vse vplivajo na oceno delazmožnosti – invalidnosti ali preostale delazmožnosti. Pri alkoholikih naj bi bil utemeljen razlog za bolniški stalež le objektivno poslabšanje somatske simptomatike, alkoholna psihoza in v času zdravljenja odvisnosti. Akutna opitost alkoholika je eden od simptomov alkoholne bolezni, ki lahko zahteva začasno oceno delazmožnosti, vse dokler se ne izvede ustrezno zdravljenje in rehabilitacija. Pri oceni stopnje prizadetosti ali trajne delanezmožnosti alkoholika se upoštevajo rezultati gastroenterološke, kardiološke, nevrološke in psihiatrične diagnostike. Niso redki alkoholiki po tipičnih malignih obolenjih npr. jezika, žrela, grla ali pljuč, pa tudi gastrointestinalnega trakta. Pri teh in zaposlenih z razvitimi težkimi posledicami pitja kot so jetrna ciroza, koagulopatija, encefalopatija, varice požiralnika, dekompenzirana alkoholna kardiomiopatija in druge, se najpogosteje odločamo za potrditev splošne nesposobnosti za delo oz. invalidske upokojitve.

VIR: Bilban, M. (2016). Alkoholizem v delovnem okolju. Delo in varnost, 5/2016, 37-58.

Več: Alkoholizem v delovnem okolju

Ocenjevanje vozniške zmožnosti in alkohol

V prispevku prikazujem vpliv alkohola na voznikove telesne in duševne sposobnosti, dokazovanje alkoholiziranosti, pojavnost cestnoprometnih nezgod v povezavi z alkoholom v zadnjih dveh letih in način in uspešnost zdravstvene selekcije voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pri tem posebno pozornost namenjam rehabilitacijskim programom v katere na predlog specialistov medicine dela, prometa in športa usmerjamo voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola ter delu in načinu ocenjevanja vozniške zmožnosti teh voznikov. Ugotavljam, da se je delež alkoholiziranih voznikov v obdobju od uvedbe rehabilitacijskih programov zmanjšal, vendar je še vedno izjemno visok, še predvsem pri najtežjih, smrtnih posledicah. Tak sitem je še posebej pozitivno vplival na voznike, pri katerih ocenjujemo, da ne gre za tvegano ali škodljivo pitje ali celo odvisnost. Prav pri slednjih pa so ti ukrepi očitno še premalo uspešni, morda tudi na račun strokovno ne dovolj doslednih in poenotenih meril ocenjevanja ali le »dobrohotnega« spregleda večjega deleža napotitev na psihosocialne delavnice oz zdravljenje odvisnosti. Ocenjujem, da je sprememba zakonodaje in nov način poskusa rehabilitacije voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, vsekakor uspešen, morali pa bi prevetriti merila ocenjevanja in verjetno nagniti tehtnico ocenjevanja od edukacijskih delavnic v smeri najmanj psihosocialnih delavnic oz. še bolje v zdravljenja odvisnosti po standardnih programih zdravljenja. Mnoge študije so potrdile, da bo voznik alkoholik praviloma vozil tudi vinjen in, da ga kazen, tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, od tega ne bo odvrnila. Če bi torej iz prometa izključili voznike, ki so odvisni od alkohola, bi bistveno zmanjšali število tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Seveda pa samo izločanje voznikov odvisnih od alkohola ne more rešiti problema, potrebno jih je usmerjati v zdravljenje. S tem bi bistveno prispevali k dvigu varnosti v cestnem prometu, prav tako pa tudi sicer k zmanjševanju problematike alkoholizma v celotni družbi.

VIR: Bilban, M. (2016). Ocenjevanje vozniške zmožnosti in alkohol. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu.

Več: Ocenjevanje vozniške zmožnosti in alkohol

Vozniška zmožnost

POVZETEK: Vozniška uspešnost je rezultat vozniške spretnosti (veščnosti), ki se razvije na osnovi obsežne vadbe in izkušenj ter vozniške zmožnosti in ne nazadnje tudi sreče – zunanjega dejavnika, katerega nadzor nikoli ne bo v človeški moči. Vozniška zmožnost pa je pravzaprav posledica vozniških sposobnosti – sposobnosti posameznih organov in organskih sistemov, ki so potrebne za varno upravljanje vozila. Vozniško zmožnost se lahko opiše kot sposobnost varnega upravljanja avtomobila in vključevanja v promet kljub morebitni (senzorični, kognitivni ali gibalni) oviranosti ali prizadetosti. Uspešen voznik je zagotovo tisti, ki ne povzroča prometnega nasilja, katero v skrajnem primeru rezultira v povzročitev prometne nezgode. Uspešen voznik je tudi tisti, ki s svojimi ustreznimi manevri uspe preprečiti morebitne usodne(jše) posledice neustreznega ravnanja drugih udeležencev v prometu. Selekcija (t.j. izbor ljudi za določeno vrsto delovne aktivnosti) ima svojo polno veljavo in predstavlja enega od pomembnih doprinosov za delo v celoti, še posebno pa za varnost v prometu zaradi številčnosti udeležencev v cestnem prometu in velikega števila nezgod, ki se dogodijo in posledic, ki iz njih nastanejo.

VIR: Bilban, M. (2014).Vozniška zmožnost. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu.

Več: Vozniška zmožnost

Vožnja in/kot stresor

Za nekatere ljudi je stres že sama vožnja v različnih okoliščinah (upočasnjen promet, gneča na cesti, tvegana vožnja drugih, utrujenost), nekateri čutijo strah pred vožnjo, ker je ta zanje polna nepredvidljivih nevarnosti, mnogi se vračajo po nezgodi in jih je strah (posttravmatski stresni sindrom - značilno dolgotrajno podoživljanje travmatičnega dogodka – v obliki pogostega spominjanja, nočnih mor, "flash backov" doživetja ter močnih čustvenih ali telesnih odzivov ob srečanju z ljudmi ali situacijami, ki spominjajo na travmatičen dogodek. Človek se skuša izogibati vsemu, kar ga spominja na dogodek – mislim, dejavnostim ... Nastopi lahko tudi amnezija na dogodek. Obenem se zmanjšata siceršnje odzivanje in dejavnost v vsakdanjem življenju, kar se odraža v obliki občutka odtujenosti, zmanjšanega zanimanja in veselja ter čustvene otopelosti. Pojavijo se motnje spanja, izbruhi jeze, motnje koncentracije, pa tudi pretirana pozornost in plašljivost.

VIR: Bilban, M. (2016).Vožnja in/kot stresor. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu.

Več: Vožnja in/kot stresor