Toliko je namreč imela v krvi murskosoboška tožilka, ko so jo prejšnji teden ustavili policisti. Po zakonodaji je meja dovoljene količine alkohola postavljena pri pol promila oziroma 0,24 miligrama na liter izdihanega zraka. S pomočjo posebnih očal smo preverili, kako na naše telo in zaznavanje vpliva alkohol.

Po podatkih policije je bilo lansko leto ugotovljenih 12.286 kršitev s področja alkohola, v prvih dveh mesecih letos pa slabih 2.134. Vozniku, ki ima v krvi več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma 1,10 promila, pa lahko poleg globe tudi odvzamejo vozniško dovoljenje.

V Agenciji za varnost prometa je novinarka oddaje Svet Tadeja Magdič s pomočjo posebnih očal preizkusila, kako človek s toliko alkohola dejansko dojema svet okrog sebe in predvsem, kakšni so ob tem odzivni časi.

“Na glavo sem si nadela posebna alko očala, ki simulirajo približno takšno vsebnost alkohola v krvi, kot naj bi jo imela prekmurska tožilka – torej okrog dva promila. In šele s treznimi možgani sem dojela, kaj vse gre lahko narobe: slika je nejasna, moja hoja je nestabilna, nepravilno sem recimo ocenila oddaljenost predmetov. Kar pa še zdaleč ni vse,” pravi Magdičeva.

“Že zelo zgodaj v prometu začnemo sprejemati napačne odločitve,” pravi Tanja Rudolf Čenčič iz DrogArta in dodaja: “Z večjo koncentracijo alkohola v krvi pa so naše rekacije počasnejše, kar pomeni, da na nepredvidene okoliščine prepozno ali neustrezno odreagiramo.”

In takšnih primerov je bilo na naših cestah lani kar 1.471. Toliko se je namreč zgodilo prometnih nesreč zaradi alkohola. “Stopnja alkohola 0,5 promila podvoji nastanek prometnih nesreč za kar dvakrat, če vozimo pod vplivom alkohola 1,1 promila pa kar za osemkrat,” opozarja Vesna Marinko (AVK).

Stanje se sicer z leti izboljšuje, alkohol pa kljub temu ostaja eden glavnih dejavnikov za nastanek nesreč v Sloveniji. In vsako življenje šteje. “Na slovenskih cestah je umrlo 22 udeležencev zaradi alkoholiziranih povzročiteljev,” še dodaja Marinkova.

Ob tem na agenciji opozarjajo, da sta rešitvi le dve: da ne pijemo ali pa da naročimo taksi. Za eno popito pivo povprečna oseba namreč potrebuje tri, za kozarec vina pa kar pet ur, da se alkohol v jetrih tudi razgradi.

Policija je pripravila nekaj izračunov:

Koliko gramov alkohola bo v naši krvi, je odvisno od telesne teže, spola, telesnih sposobnosti, navajenosti na alkohol, vrste alkoholne pijače, pa tudi od tega, kaj smo jedli pred ali med pitjem, kako smo pili. Osnova za izračun sta telesna teža in spol.

Primer 1

80 kilogramov težak moški popije liter piva, v katerem je 40 gramov čistega alkohola. Približno 70 odstotkov telesne teže so tekočine, na katere se porazdeli zaužiti alkohol. Torej se razdeli na 56 kilogramov telesne teže. Če 40 gramov zaužitega alkohola delimo s težo telesnih tekočin, dobimo stopnjo koncentracije alkohola v krvi, ki znaša 0,71 grama na kilogram krvi ali 0,34 miligrama v litru izdihanega zraka.

Primer 2

60 kilogramov težka ženska prav tako popije liter piva. Pri ženski pa tekočine predstavljajo le 60 odstotkov telesne teže, torej 36 kilogramov. Če 40 gramov alkohola delimo s težo, znaša ocena koncentracije alkohola v krvi 1,1 grama na kilogram krvi ali 0,52 miligrama v litru izdihanega zraka.

Rek, da ženske nesemo manj alkohola, torej pomeni, da naša telesa vsebujejo manjši odstotek tekočin, na katerega se porazdeli zaužiti alkohol.

Dejstva o alkoholu in vožnji

0,2 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,09 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni:

Sposobnost opazovanja premikajočih se luči se poslabša. To na primer pomeni, da ponoči niste več sposobni pravilno oceniti razdalje do vozil, ki prihajajo nasproti ali jih dohitevate.

0,3 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,14 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni:

Sposobnost globinskega opazovanja se zmanjša. To pomeni, da razdalje ne morete več pravilno oceniti. Posledici sta tvegano prehitevanje in prekratka varnostna razdalja v gostejšem prometu. Možnost za povzročitev prometne nesreče se poveča za petkrat.

0,5 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni:

Opazovani objekti se vam zdijo bolj oddaljeni, kot so v resnici. To pomeni, da pripeljete v ovinek s preveliko hitrostjo in zamujate s spreminjanjem smeri, zato lahko vozilo zanese v ovinku.

Pojavi se t. i. rdeča slepota. Vedno težje zaznate rdečo luč na semaforju, luči za označevanje vozila, zavorne luči, označbe za oviro na cesti itd.

Zmanjševati se začne sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega.

Prilagajanje naglim svetlobnim spremembam je vedno težje. To pomeni, da vas lahko zasenčene luči vozila, ki pripelje nasproti, začasno oslepijo.

Bistveno sta zmanjšani pozornost in zmožnost pravočasnega reagiranja. To pomeni, da je pot ustavljanja daljša. Če pri hitrosti 50 km na uro pritisnete na zavoro sekundo kasneje, se pot ustavljanja vozila podaljša za 14 metrov.

Pojavijo se motnje ravnotežja, kar je zlasti nevarno za tiste, ki se vozijo na vozilih z dvema kolesoma.

1,0 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,48 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni:

Bistveno je motena reakcija oči na svetlobo. To pomeni, da se težko prilagajate hitrim svetlobnim spremembam.

Bistveno je zožen zorni kot oči. To pomeni, da ne morete več pravočasno dojemati, kaj prihaja z vaše leve in desne strani, kar je lahko še zlasti usodno v križiščih.

Zaznamovanje in ocenjevanje globine prostora in pozornost se zmanjšata za polovico. To pomeni, da vozite praviloma s premajhno varnostno razdaljo, da so vaše reakcije prepozne in večinoma napačne in da na določene nevarnosti sploh ne reagirate več. Posledice so naleti.

Reakcijski čas in z njim pot ustavljanja se povečujeta.

Možnost udeležbe v prometni nesreči se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 25-krat.

Vir.