Debatni klub in okrogla miza: ODGOVORNO PITJE ALKOHOLA: MIT ALI RESNICA? Ljubljana, 15. september 2017 – Ob svetovnem dnevu odgovornega pitja piva, ki ga po svetu obeležujejo tako veliki kot mali pivovarji, sta Zavod Varna pot in Združenje slovenskih pivovarn organizirala debatni klub in okroglo mizo Odgovorno pitje alkohola: MIT ali RESNICA? Svetovni dan, ki se praznuje šele 3. leto in se praznuje v 76 državah po svetu, je bil ustanovljen z željo pivovarjev, da opozorijo na posledice zlorabe alkohola ter nevarnosti, ki jo alkohol predstavlja v prometu . Dogodek, ki je temeljil na naslovni tezi odgovornega pitja, se je dotaknil tem, kot sta vožnja pod vplivom alkohola ter alkohol kot del družbe, kulture, gastronomije in našega socialnega okolja. V Zavodu Varna pot smo sloganu odgovornega pitja dodali še Mit ali Resnica, ki je strokovni in debatni diskurz lahko še razširil z različnih vidikov in smeri. Dogodek sta usmerjala Darinka Pavlič Kamien in Robert Štaba, podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč in predsednik Zavoda Varna pot. Sodelovali so dijaki 4. letnika Srednje zdravstvene šole v Ljubljani ter strokovnjaki s področja zdravstva, varnosti v cestnem prometu, šolstva ter predstavniki Združenja slovenskih pivovarjev. Kljub v teoriji nasprotujočim stališčem in prepričanjem o temi alkohola je prav vse sodelujoče združevala misel, da alkohol v nobenem primeru ne sodi na cesto. Zanimiva je misel zdravnice Vesne Pekarović Djakulin:»Ali lahko nekaj, kar je strupeno, uživamo odgovorno? Lahko se odgovorno vedeš, ko piješ alkohol, ne moreš pa odgovorno piti alkohola.« Dejstvo, da alkohol škoduje človeškemu organizmu je splošno znano. Dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je izpostavila, da »na nacionalnem nivoju v povprečju zaradi posledic alkohola umrejo 3 osebe na dan ter, da jih v bolnišnico dnevno sprejmejo 10. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da narašča opijanje med mladimi , ki po alkoholu največkrat posežejo zaradi prepričanja, da vsaj 60% mladih uživa alkohol. Takšno razmišljanje, da ker pijejo vsi, bom tudi jaz, je zgrešeno in nima podlage, saj po statističnih podatkih alkohol uživa manj kot 15% mladih.« In rešitev za reševanje tovrstnih nesporazumov je »komunikacija med mladimi, njihovo povezovanje ter iskanje ciljno usmerjenih načinov preživljanja prostega časa (npr. šport, kulturna in ustvarjalna druženja, krožki) je izjemnega pomena pri omejevanju količine zaužitega alkohola med mladimi. Šole, ravnatelji in učitelji pa so tisti, ki učence spodbujajo in podpirajo v tovrstnem načinu življenja.« Mag. Marta Novak. Najhujše in najhitreje opazne posledice pa ima alkohol pri varnosti v cestnem prometu. Prisotnost alkohola na cestah prispeva velik delež umrlih ali poškodovanih v prometnih nesrečah. »V vsaki deseti prometni nesreči in pri vsaki 3. smrti na naših cestah je sopotnik tudi alkohol, zato je nujno, da starši svoje otroke že od majhnega vzgajajo in učijo z zgledom, da je alkohol v prometu nesprejemljiv« Tina Bizjak iz Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa). Največ izkušenj s posledicami alkohola v cestnem prometu imajo policisti. »Vsaka prometna nesreča za vse življenje zaznamuje žrtev, storilca, njuni družini, prijatelje, sorodnike. Zaznamuje tudi očividce in policiste, ki so prvi soočeni z grozo prometne nesreče. Jezni smo, ko policist nekomu zaradi vožnje pod vplivom alkohola, odvzame vozniško dovoljenje. Nihče pa ne pomisli, da je prav ta policist morda preprečil prometno nesrečo na naslednjem križišču.« Mag. Ivan Kapun (Generalna policijska uprava, vodja Sektorja prometne policije) Kljub tej statistiki in ukrepom zoper zlorabo alkohola, pa je le ta še vedno močno prisoten v našem okolju in takojšnje izkoreninjenje stoletja stare razvade je nemogoče. Zato tako predsednik Združenja slovenskih pivovarjev Matej Oset, kot tudi prof. dr. Lovro Stanovnik, predstavnik medicinske fakultete ter Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, priporočata, da »uživanje alkohola prepovemo za rizične skupine (mladi, bolniki, nosečnice, doječe matere), pri ostalih pa vzpostavimo kulturo pitja, katere temelj je uživanje bistveno manjše količine kvalitetnejših alkoholnih pijač ter strogo ločevanje alkohola in prometa.« Dogodek je z nasvetom dijakom zaključilstand up komik Vid Valič z besedami: »Ali pij, ali vozi. Nikoli pa oboje skupaj« Ob zaključku strokovnih mnenj so svoje mnenje izpostavili tudi dijaki. V večini so se pozitivno odzvali na razpravo, poglede in razmišljanja ter predstavili tudi vsakdanji ali »vikend« utrip:«da danes najbrž med njimi kot posamezniki ne bodo povedali realno koliko spijejo, saj to itak nima veze«, vendar pa jim tovrstne informacije pomenijo veliko, saj se bodo lahko lažje samostojno odločali in zavedali kaj pomeni zloraba pitja.« Kot je poudaril Robert Štaba je stališče organizacij kot je Zavod varna pot znano. Življenje, medsebojni odnosi, realizacija načel ter osebne odgovornosti in odnos do pitja bo izboljšan, ko bomo pozdravili sistemski temelj v družbi, kot posamezniki pa prevzeli osebno odgovornost do svojih ravnanj. Kot je poudaril je na sistemski ravni še vedno velik izziv saj alkohol, kljub jasnemu strokovnemu mnenju medicinske stroke ostaja v Sloveniji sekundarni vzrok prometnih nesreč. To ga postavlja v vlogo, da je pri najhujših prometnih nesrečah v sodnih postopkih tretiran kot olajševalna okoliščina vozniku. Mar res? Ravnateljica mag. Silva Kastelic se je govorcem organizatorjem zahvalila za odpiranje tem, ki so največkrat v vsakdanjem življenju tabuizirane ter odkrito od odprto izmenjavo mnenj vseh sogovornikov. O Zavodu Varna pot Zavod Varna pot je nevladna organizacija, ki deluje na področju prometne varnosti, nudi pomoč žrtvam prometnih nesreč in s svojimi preventivnimi aktivnostmi želi zavarovati slehernega udeleženca v cestnem prometu. S svojimi programi želijo v slovenskem prostoru dvigniti družbeno in osebno odgovornost ter kulturo v cestnem prometu. Pomemben del programov obsega tudi izobraževanje in osveščanje otrok, ki so najbolj ranljiva skupina v prometu in kateri je treba posvetiti še posebno pozornost. Kontakti: Anja Žurga – programski vodja in Kristina Zorko - projektni vodja, info@varna-pot.si, 05/99 55 022, www.varna-pot.si. Združenje slovenskih pivovarn je izpostavilo tudi 10 svojih načel, ki povezujejo Združenje Slovenskih pivovarjev in Zavoda Varna pot: 1. Obe organizaciji se zavedata, da je potrebno dosedanje stanje v družbi glede odnosa do alkohola spremeniti, sicer bomo ostali na zatečeni točki, ki ni dopustna. 2. Obe s svojimi dejanji in sporočili aktivno ustvarjata takšno okolje, ki postaja pripravljeno na spremembe glede kulture in odgovornega pitja alkohola, torej tudi piva. 3. Obe si iskreno prizadevata za ničelno pitje alkohola, kadar je to povezano z vožnjo s katerim koli vozilom. 4. Obe delita prepričanje, da je vsaka žrtev alkohola na cesti preveč. 5. Obe si želita osveščati ljudi v samo-odgovorne državljane. 6. Obe se zavedata, da povezani delujeta močneje, sežeta širše in delujeta še bolj učinkovito. 7. Obe si še posebej prizadevata za zgodnjo vzgojo mladih v odgovornem odnosu do uživanja alkohola. 8. Spremembe v družbi vodijo tudi v to, da se danes povezujemo organizacije, za katere je v preteklosti veljalo, da stojijo na nasprotnih bregovih. Obe organizaciji imata enoten cilj: alkohol ne sodi na cesto! 9. Obe delujeta v širše družbeno in gospodarsko dobro ( četudi sami ne opravljata neposredno gospodarske dejavnosti). Prizadevata si, da bi živeli in delali v družbi osveščenih, odgovornih in zdravih ljudji. 10. Obe organizaciji sta del svojih širših stanovskih združenj v EU, ki si prav tako delita te vrednote.