Na pobudo Zavoda Varna pot je v četrtek, 15.3. na seji Odbora za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenija, skupaj s povabljenimi obravnaval temo Alkohol – sekundarni ali primarni vzrok za nastanek prometne nesreče.
Ste slišali kdaj zdravnika, alkohologa, psihologa, ki je razložil, da alkohol ali druge prepovedane substance negativno vplivajo na človekovo obnašanje, ravnanje idt.?
Ste že bili kdaj v družbi, kjer se ga je nekdo napil in ste trepetali ali razmišljali kako bo ta pripeljal domov, kaj se lahko zaradi njegove opite vožnje zgodi?
Ste kdaj v medijih slišali: »Pijan voznik do smrti povozil …, trčil …«?
In ko ste v zakonodaji, statistiki med vzroki prometnih nesreč iskali alkohol in prepovedane substance, ste opazili, da ga ni med njimi? Vedno je pravno gledano vzrok v neprilagojeni hitrosti, nezadostni varnostni razdalji, nepravilnem prehitevanju ali vožnji po nasprotni strani itd. Alkohol pa se pojavi kot nek privesek, strokovno temu pravimo sekundarni vzrok prometne nesreče. Pa to res je? Ali je ravno alkohol tisti pravi vzrok, ki povzroča agresivno, napačno vožnjo?
Na načelni in vsakdanji ravni je danes to hvala bogu jasno že otrokom v vrtcu. Kot družba smo v zadnjem desetletju veliko naredili na področju ozaveščanja in komaj čakam na nove generacije mladih, ki bodo zasedle pomembna in vodilna mesta v državi in jim bo ta članek le še v posmeh. Kako je možno, da so generacije pred njimi živele na tak način in pravno povozile medicinsko in psihološko strok ter nekaj, kar se zdi glede na vrednote, etiko in norme povsem “normalno.”
Pa da slučajne ne boste pomislili, da je to pomotoma tako urejeno. NI! V ozadju je veliko logike. Tako pravne, odškodninske itd. Z veliko “tolerance”, lažno solidarnostjo, strpnostjo in sprenevedanjem enačimo ljudi, ki so zavestno ali iz že bolezenske odvisnosti uživali alkohol ali druge substance, se usedli za volan in ubili ali za vedno poškodovali nič slutečega drugega udeleženca v prometu, z nekom, ki je odličen, korekten voznik, pa je iz nekega nepojasnjenega razloga preprosto zapeljal levo, spregledal rdečo luč in povzročil hudo prometno nesrečo. Še več, da gospe ali gospodu, ki je bil vinjen slučajno ne bi kratili socialnih, pravnih in drugih pravic, smo izumili “pravičen” in limitiran regresni zahtevek, ki v najvišjem znesku znaša nekaj več kot 13.000€, da ja ne bi uničili posameznika ali njegove družine. Za tisto, ki pa je ob nesreči izgubila vse ali veliko, pa nam kaj kmalu tako ali tako ni mar. “Bogi on/ona, enkrat spije kozarec, pa taka smola. To se lahko pripeti komurkoli izmed nas”, se sliši po službah, lokalih, športnih prireditvah … Seveda, ker nihče od njih še ni bil na URI Soča, na skupinskih srečanjih Zavoda Varna pot, po nakupih s svojci žrtev, ki celo življenje kupujejo pleničke, mazila, hodijo okoli specialistov, izgubljajo službe, zapirajo svoja podjetja …
Pomembno je le, da kot družba s polnimi usti na deklerativni ravni izražamo kako smo proti tovrstni vožnji, kako so žrtve uboge, kako imamo dobro zakonodajo in pravno prakso na tem področju, zgodbe tisočerih družin, ki jim je SEKUNDARNI vzrok prometne nesreče odvzel vse, pa lepo pometemo pod preprogo, nanjo položimo lepo okrašeno mizo z dobrotami in pijačo. Življenje je samo eno in enkrat se živi, kajne?! Res je, vendar je potrebno življenje ljubiti, ceniti in spoštovati. Tako svojega, kot tujega. In prevzeti odgovornost za svoja dejanja ter se strinjati, da nisem zapeljal levo od utrujenosti ali pa po pomoti, temveč sem zapeljal/a levo zato, ker sem prej pil/a ali užival/a druge prepovedane substance.
Hvala predsednici in članom, zdravnikom Odbora za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice, klinični psihologinji iz Zbornice kliničnih psihologov, tožilcu iz Specializiranega državnega tožilstva, zdravnici iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, profesorici iz Psihiatrične klinike, Enota za zdravljenje odvisnosti od alkohola, predstavniku Generalne policijske uprave, direktorici Slovenskega zavarovalnega združenja, predstavnikoma Agencije RS za varnost prometa ter vsem drugim, ki ste nam prisluhnili na seji in izrazili strokovno podporo, utemeljili naša laična razmišljanja in dileme.
In ker je tako težko izreči opravičilo številnim v slovenski družbi, bom v imenu vseh tistih, ki nam je alkohol v prometu popolnoma spremenil tok življenja, izrekel »Oprostimo, vsem vam, ki ste nam prizadejali bolečino,« in tudi vam, dragi politiki in odgovorni za zakonodajo, bomo, ko boste tako kot tisti v varnih državah, ki se približujejo Viziji nič, uredili sistem na način, da vožnja pod vplivom alkohola in drugih substanc ni in ne bo sekundarnega pomena.
Do volitev imamo dovolj časa za razmislek, da iščemo tiste politično pokončne ljudi, ki bodo zmogli številčni »mokri« volilni bazi pogledati v oči, jim ne prepovedati veseljačenja, temveč samo sporočiti: »Po naši zmagi izberite taksi, drug javni prevoz, ali treznega voznika, mi pa bomo v zakonodaji spremenili ta člen in podprli izobraževalne programe in aktivnosti na to temo, da bo našim prihodnjim rodovom iskreno lepše.«
Robert Štaba
Predsednik Zavoda Varna pot in podpredsednik FEVR
Alkohol – primarni ali sekundarni vzrok v prometnih nesrečah