ALKOHOL IN PROMETNA VARNOST – KO VOZIŠ, NE PIJ!

Vožnja avtomobila je sestavljeno delo.
Potreba po deljeni pozornosti pomeni sposobnost, da smo pozorni na več stvari hkrati, na primer: nakazovanje smeri, zavijanje, zaviranje, pritiskanje na sklopko, prestavljanje, semafor in druge prometne znake ter signalizacijo, pospeševanje, pešce…

Alkohol:

• daje vozniku lažen občutek, da vozilo obvladuje bolje kot sicer in da ni z njim prav nič narobe,
• poveča število napak med vožnjo,
• poveča število napak med vožnjo.

Vpliv alkohola na varno vožnjo se kaže na več načinov:

• moti ocenjevanje varnostne razdalje
• moti ocenjevanje hitrosti nasproti vozečih vozil (pomembno pri prehitevanju)
• moti ocenjevanje razdalje in hitrosti vozil v vzvratnem ogledalu,
• moti koordinacijo med zaznavanjem okolice in reagiranjem,
• moti koncentracijo,
• moti presojo situacij,
• zmanjša samokritičnost,
• poveča pripravljenost za tveganje,
• popači doživljanje lastnih sposobnosti – precenjevanje,
• zmanjša zmožnost reševanja situacijskih problemov,
• podaljša odzivni čas,
• moti koordinacijo gibov,
• zožuje vidno polje.

Posledica tega je največkrat neprilagojena hitrost, slabše obvladovanje smeri vožnje ter neupoštevanje prometnih znakov in drugih udeležencev v prometu. Z vožnjo pod vplivom alkohola je povezana kar tretjina smrti na slovenskih cestah, najpogosteje pa zahteva življenje mlajših voznikov, starih od 24 do 34 let. Vzroki so največkrat prepleteni z neprilagojeno hitrostjo, z zoženjem vidnega polja in poznim ali napačnim odzivanjem na nepredvidljive razmere na cesti, ki se jim sicer trezen in premišljen voznik lahko izogne.

DEJSTVA:

• Alkohol slabi sposobnost normalnega miselnega presojanja med vožnjo.
• Alkohol je poleg prevelike hitrosti in nepravilne smeri vožnje najpogostejši vzrok za prometne nesreče.
• Največ prometnih nesreč, kjer je prisoten alkohol je v soboto.
• Največ prometnih nesreč povezanih z alkoholom se zgodi v naseljih in v njihovi bližini (pretežno regionalne in lokalne ceste).
• Podatki kažejo, da se je alkoholiziranost povzročiteljev povečala predvsem med mlajšo oziroma med populacijo srednjih let.
• Kljub strožji zakonodaji se alkohol v povezavi s cestnim prometom pojavlja zlasti med populacijo v starosti med 18 in 54 leti, predvsem ob koncih tedna (izstopa sobota) in pri vrsti udeležencev, ki je najbolj prisotna v cestnem prometu – vozniki osebnih in enoslednih vozil.

POSLEDICE:
… povečana možnost za prometno nezgodo. Več kot 1/3 hujših prometnih nezgod je posledica vožnje pod vplivom alkohola (kot sekundarni vzrok). Več kot 25% vseh smrti mladih med 15. in 29. letom starosti je povezana z alkoholom (večinoma smrti v prometu). Pri mnogih ljudeh se nezmožnost za varno vožnjo pokaže že pri nižji količini alkohola v krvi, kot je trenutno dovoljena z zakonom. Zato še vedno veljata stari pravili: “Ko voziš, ne pij! Ko piješ, ne vozi!”

Količina alkohola v izdihanem zraku	Posledice
0,1 mg/l izdihanega zraka (=0,2 g/kg krvi)	Slabše zaznavanje premikajočih se luči ter slabša sposobnost ocenjevanja razdalje.
0,14 mg/l izdihanega zraka (=0,3 g/kg krvi)	Slabša zmožnost globinskega opazovanja. Voznik ni več sposoben oceniti razdalje. Možne posledice: tvegano prehitevanje, prekratka varnostna razdalja. Možnost povzročitve prometne nesreče je povečana za 5-krat!
0,24 mg/l izdihanega zraka (=0,5 g/kg krvi)	Stvari delujejo bolj oddaljene kot so v resnici. Pojav rdeče slepote (slabša sposobnost zaznavanja rdeče luči - na semaforju, zavornih luči na avtomobilu...). Pojavljati se začnejo motnje ravnotežja, ki so velik problem zlasti pri motoristih. Možne posledice: prevelika hitrost v ovinkih, zanašanje v ovinkih...
0,48 mg/l izdihanega zraka (=1,0 g/kg krvi)	Svetlo-temna reakcija (motena je reakcija oči na svetlobo). Zožitev zornega kota, slabše dojemanje kaj prihaja iz leve in kaj z desne. Ocenjevanje globine prostora in pozornost se zmanjšata za polovico. Možne posledice: zaradi napačne varnostne razdalje lahko pride do naleta. Reakcijski čas se povečuje, s tem tudi pot ustavljanja. Možnost udeležbe v prometni nesreči: večja za 25-krat! Voznik je nesposoben za VARNO vožnjo!!!
do 0,71 mg/l izdihanega zraka (=1,5 g/kg krvi)	Poslabša se koordinacija premikanja (napake pri hoji, kretnjah), pogost pojav bruhanja. Pojavi se želja po ležanju, počitku. Možnost udeležbe v prometni nesreči: večja za 35-krat!
do 1,19 mg/l izdihanega zraka (=2,5 g/kg krvi)	Nesposobnost koncentracije, veliko samozaupanje. Izguba ravnotežja. Pogost pojav nasilja in predrznosti.
do 1,66 mg/l izdihanega zraka (=3,5 g/kg krvi)	Nejasen govor, halucinacije, dvojni vid, oteženo dihanje, padec krvnega pritiska. Dostikrat se že pojavi nezavest.
do 2,38 mg/l izdihanega zraka (=5 g/kg krvi)	Padec telesne temperature, ni reakcij na zunanje dražljaje, kožo prekriva mrzel pot, zenice so razširjene, slabo reagirajo na svetlobo. Če je nezavest globoka, se lahko konča s smrtjo.

Pomembne mejne vrednosti alkoholiziranosti voznikov v različnih enotah

• 0,24 mg alkohola/l izdihanega zraka = 0,5 g alkohola/kg krvi = 0,5 promilov
• 0,38 mg alkohola/l izdihanega zraka = 0,8 g alkohola/kg krvi = 0,8 promilov
• 0,52 mg alkohola/l izdihanega zraka = 1,1 g alkohola/kg krvi = 1,1 promilov
• 0,71 mg alkohola/l izdihanega zraka = 1,5 g alkohola/kg krvi = 1,5 promilov